Četrtek

Pozdravljeni,

danes se oglašam malo prej. Ravnokar sem se vrnil iz smučišča, kjer smo imeli tekmo za pokal Treh kraljev. Moram reči, da kakšne hude nervoze pred tekmo ni bilo. Vsi tekmovalci so prismučali skozi cilj. Boljše skupine so tekmovale vse, deskarji niso, so raje vadili naprej, da osvojijo priznanje za osvojen tečaj. Pri začetnih skupinah pa so tekmovali samo tisti, ki so to želeli. Pet pogumnežov je bilo. Bravo. Pa še super so peljali glede na to, da so četrti dan na snegu.

Včeraj zvečer se nam je zgodil še en neljub dogodek. Zunanja učiteljica, ki je učila začetno skupino, je imela zvečer 40 stopinj vročine. Kljub vsem naporom, da najde zamenjavo, ji to ni uspelo. Zato smo prerazporedili nekatere skupine, da smo danes lahko normalno smučali. Vse je potekalo kot po maslu in vse je tudi bilo zakonsko pokrito. Učiteljici pa želimo čimprejšnje okrevanje.

Danes sem celo uspel spati do sedmih. Očitno sem bil utrujen, da jih nisem slišal, so jih pa druge učiteljice in jih mirile. Me prav zanima, kdaj doma vstanejo.

Zajtrk je minil v prijetnem vzdušju, mogoče je večerna pridiga kaj zalegla. Jih pa ni minila želja po smučanju, že ob pol devetih so bili v sobah oblečeni v kombinezone in pripravljeni za odhod.

Po njihovem odhodu sem se še zadnjič odpravil na ocenjevanje sob. Danes je bilo potrebno dobiti zmagovalce, saj zvečer po disku razglasimo rezultate in podelimo nagrade.

Ocene so bile danes boljše, podelil sem kar nekaj petic. Včerajšnja najslabša soba se je danes malo potrudila in zadnje mesto prepustila drugi. Tako so izgubili tudi službo dežurnih pri obrokih. No, samo da imamo druge. Danes se jim ni dalo pospraviti.

Na drugi strani pa smo imeli dve sobi, ko sta bili res odlično pospravljeni.

Dobili smo zmagovalce, dve sobi si delita prvo mesto, tri sobe pa tretje. Čestitke vsem.

Čas je bil že za čaj, saj smo danes zaradi tekme pol ure prej končali dopoldansko smučanje, popoldanskega pa začeli pol ure prej.

Preden so skupine prispele, sem v objektiv ujel tole skupino, ki je suvereno vijugala po smučišču.

Če vas zanima, proge so še vedno v izvrstnem stanju, vredno se zapeljati sem gor na sonce in sveži zrak ter se nasmučati.

Takole jim pa postrežem med pavzo, da se ne bi kaj pritoževali.

Danes sem pri malici imel tudi pridno pomočnico. Nestrpno je že čakala svojo skupino, se že kar sama ogrevala

in potem zamotila še s spominom in igranje na les.

Končno so se skupine pripeljale, žejni in lačni so napadli čaj in piškote.

Jih crkljamo, kajne? Mislim, da se nimajo kaj pritoževati. Smučarji so šli naprej na delo, deskarji pa so se ravno pripravljali na odhod. Pri njih traja priprava malo več časa. Jih pa moram pohvaliti, res se trudijo in zato tudi vidno napredujejo. Bravo.

Sedaj pa moram na malico, se oglasim, ko mi bo uspelo.

Evo, sem že nazaj. Vsi učenci so v jedilnici, igrajo se družabne igre. Bom poskusil kaj napisati, če me ne bodo preveč motili.

Tekma je potekala na spodnji progi na levem, bolj senčnem delu. Na start sem se opravil kar peš, tokrat brez Boni. Kar naenkrat so dol po hribu pridrveli deskarji. Glede na to, kar sem videl v prvih dveh dneh, je napredek res očiten. Prav lepo so navezovali oba zavoja.

Počasi sem pripešačil do starta. Tam so bili že pripravljeni pogumni začetniki.

Učitelj Miha jim je dajal že zadnje napotke, saj je bila vožnja med količki zanje čisto nekaj novega. Pogled iz štartne hišice je bil naravnost grozljiv. Proga se je dobro videla le do prve prelomnice,

potem pa se je močno prevesila v ciljno strmino.

In tekma se je začela. Še dobro, da so imeli nabrušene robnike, da so se lahko spoprijeli z trdo, a odlično pripravljeno progo.

Tudi vožnja skozi cilj je imela različne tehnike. Od tekmovalne,

do rekreativne.

A bistveno je, da je 99.9% vseh učencev prevozilo celotno progo brez padca, le en je zgrešil zadnja vrat tik pred ciljem. Vse čestitke.

Po malici smo se vsi zbrali v jedilnici. Družili so se in zabavali z raznimi družabnimi igrami. Igrali so tarok, monopoli, črnega Petra, brali knjige in pletli zapestnice.

No, tako. Trenutno čakam stampedo za telefone, se oglasim kasneje.

Pa sem spet nazaj. Dežurni učitelji ugašajo luči, otroci odhajajo spat. Ura je deset, čas je, da napišem še zadnji prispevek iz Treh kraljev. Jutrišnje dogajanje bom pa napisal doma.

V času po večerji so učitelji napisali priznanja za opravljene tečaje in diplome za rezultate tekme. Vse to smo podelili na zaključnem večeru.

Disko je bil bomba. Že dolgo časa ni katera generacija tako plesala. Še posebno na začetku, ko je prišlo kar do medsebojne bitke med spoloma. Dekleta na odru na eni strani in fantje pod odrom na drugi strani. V zraku se je kar iskrilo, ko so hoteli dokazati, kdo je večji plesni mojster. Definitivno pa so zmagala dekleta. Žal fantje, tako je bilo in nič drugače.

Po slabi uri smo s plesom končali, pričela se je podelitev diplom in priznanj. Pod odličnim vodstvom prikupnih voditeljic in njihove umetniške vodje je podelitev tekoče potekala.

Najprej smo podelili nagrade za najlepše pospravljene sobe. Tri sobe so si delile tretje mesto.

Tole pa so članice dveh zmagovalnih sob. Upam, da imajo tudi doma tako pospravljeno. Da nisem po pomoti izdal kakšen njihov skriti talent.

Po sobah je sledila razglasitev rezultatov današnje tekme za pokal Treh kraljev. Pri začetnikih so prva tri mesta osvojili tile mojstri smučanja.

Pri dekletih so bile najboljše tri možne naslednice Ilke Štuhec.

Mogoči nasledniki Žana Kranjca pa so tile trije mojstri.

Sledila je še podelitev priznaj za osvojeni začetni, osnovni in nadaljevalni tečaj smučanja in deskanja. Priznanja so podelili smučarski učitelji.

Preden so se šli pripravljati za spanje, sem povedal še informacije glede jutrišnjega dne. Pred smučanjem moramo izprazniti sobe, zato gremo na sneg malce kasneje.

No, pa se za zaključek današnjega dne zahvalim še tistim, ki so soustvarjali ta teden za vašo nadobudno mladino. Tukaj so.

Nisem jim povedal, da se bodo slikali, pa so vsi imele enako barvo majic. Pa naj še kdo reče, da stene nimajo ušes. Ali je pa to medsebojna uigranost, kdo bi vedel.

Pa s tem tudi končajmo. Jutri nas čaka še eno delavno dopoldne, potem pa krenemo proti Ljubljani. Če na cestah ne bo kakšne neprijetnosti, pridemo pred šolo okoli 16.00.

Se vidimo in beremo. Lahko noč.