Torek

Pozdravljeni,

kar pridno berete blog, to mi je všeč. Potem vem, da ne pišem zaman.

Noč je minila mirno, brez kakšnega trkanja po vratih. Le ena soba se je zbudila malce prezgodaj (beri ob 6.30) in kalila jutranji mir. Ni mi preostalo drugega, kot da vstanem in jih grem umirit.

Spanec je splaval po vodi, sem raje pogledal, kakšno je vreme.

Krasen sončen dan se je obetal, sploh se ni nakazovalo, da se bo dan spremenil v nekaj čisto drugega.

Včeraj popoldan je namreč eden izmed deskarjev nerodno padel, pa mu je otekel prst. Ker danes zjutraj ni bilo nič bolje, sem prosil osebje hotela, da naju odpelje v Slovensko Bistrico na urgenco. Seveda so naju poslali naprej v Maribor na slikanje. Le to se je zavleklo pozno v popoldanske ure, tako da danes žal nimam slik iz smučanja, le iz ostalih popoldanskih dejavnosti. Na srečo prst ni bil zlomljen, tako da je bil fant navdušen, ker bo lahko ostal z nami do petka. Vsaj tak je plan.

Sem pa pred odhodom uspel vsaj oceniti sobe. Splošni vtis je bil kar v redu, samo ena soba je bila tako neurejena, da nisem mogel dati pozitivne ocene. Največ težav so imeli z ugašanjem luči, pospravljanjem postelj in oblek v omare. To jim že na začetku ni bilo jasno, kaj s tem sploh težim. Pač težim.

Nekatere sobe so bile res lično pospravljene,

druge pa malo manj.

Ponavadi jih do konca tedna tako natreniramo, da so vse sobe relativno lepo pospravljene. Najboljši na koncu dobijo še nagrade, se splača potruditi.

Na sredini ene izmed sob me je čakalo tole presenečenje.

Mogoče so mislili, da po vsem tem ocenjevanju potrebujem malo počitka. Ali pa so hoteli, da si v miru naužijem vseh lepot in vonjav njihove sobe. Za drugič predlagam na stolu še kakšno sladko presenečenje.

No, tekom dopoldneva se je na smučišču zgodila še ena neprijetnost, nerodno je padel še en deskar. Ponj so prišli starši, saj so bile bolečine precej velike. Na srečo pa tudi tu ni prišlo do zloma, ampak samo do zvina. Upam, da je s tem kvota poškodb za letos izpolnjena. Močno upam.

Takoj po prihodu iz Maribora smo šli na malico, kjer sem jim dal navodila za popoldanski program. A in C razred sta se ob petih odpravila na bowling, B in D razred pa na tehnični dan.

Na tehničnem dnevu so se najprej lotili origamija. Cilj je bil, da izdelajo srce. Učiteljica jim je razdelila potrebščine, potem so pa skupaj pod njenim vodstvom prepogibali, pa zprepogibali, pa spraševali, pa se vračali nazaj, pa spet spraševali………

Med tem časom se je nadstropje nižje odvijal pravi boj na štirih stezah. Vzkliki, resnost na obrazih, opazovanje monitorjev. Vidno so uživali in med seboj tekmovali.

Vrnil sem se nazaj na tehnični dan in prišel ravno prav. Uspelo jim je izdelati dva lepa srčka, upam, da jih dobite, dragi starši.

S tem pa dela še ni bilo konec, iz vrvic so skušali splesti še zapestnico. Nekaterim je šlo bolje, drugim slabše.

Vmes med vsemi dejavnostmi se je našla še majhna luknja za video analizo smučanja.

Med odmorom do večerje so vas lahko poklicali. Velika večina je prišla po telefone, torej so vam lahko povedali svoje mnenje o zimovanju. Imamo še vedno nekaj težav z domotožjem, pa z rahlimi trebušnimi težavami. Ampak trenutno je vse pod kontrolo.

So pa za večerjo danes dobili pico. Si predstavljate to srečo? Nekateri so imeli nasmeh do ušes.

Pred večernim predavanjem so imeli čas za tuširanje, mi smo pa naredili pregled glede preoblačenja. Da slučajno ne bi prišli v petek domov z vsemi čistimi majicami. Seveda smo bili deležni zavijanja z očmi, a se s tem nismo preveč obremenjevali.

Pred pripravo za spanje nam je ostalo še predavanje. Na obisk je namreč prišel lovec in jim povedal marsikaj zanimivega glede živali in njihovega varovanja v tem okolju. S seboj je prinesel kup primerkov, da je bil prikaz še bolj nazoren.

Zadnje dejanje pred spanjem je bilo branje pravljic. Zdi se mi, da kar pomagajo, saj se se danes precej hitro umirili. Trenutno je ura 23.10, pa je po hodniku tišina. Se že pozna utrujenost od celodnevnega dela. Saj vidite, ves čas so aktivni. Pa jim vmes še uspe ušpičiti kakšno neumnost.

Pa naj bo dovolj za danes. Res upam, da jutri ne bo poškodb in bolezni. Da lahko grem na smučišče. Lahko noč, se beremo jutri.